PTIČARIJADA 2014

Kaj Ptičarijada pravzaprav je? Gre za družaben dogodek, kjer se ekipno poskuša opaziti, slišati ali fotografirati čim več ptic na določen dan, v določenem časovnem obdobju na omejenem področju. Letošnja Ptičarijada, 6. po vrsti, je potekala na Dolenjskem. Dogodek je v okolici Šentjerneja vzbudil kar nekaj zanimanja med domačini in popestril sobotno dogajanje. Območje tekmovanja je bilo omejeno na dolino Radulje, Šentjernejsko polje, Krakovski gozd in na del Gorjancev do Hrvaške meje.

Tekmovalni del je trajal od 4. ure zjutraj pa do 14. popoldan, nato pa je sledilo družabno srečanje. V skupini morajo biti vsaj 3 člani. Skupine številčno navzgor niso omejene, le člani skupine se ne smejo prevažati z več kot enim avtomobilom. Na terenu se mora skupina gibati enotno, tako da so člani med seboj na pogovorni razdalji (brez uporabe telefona ali drugih komunikacijskih naprav).

Tekmovalnega dela Ptičarijade se je v lepem, sončnem in toplem vremenu udeležilo 44 ljubiteljev ptic, razdeljenih v 9 ekip. Naša ekipa, I. Dolenjska, kot smo se poimenovali, se je po spletu okoliščin dneva pred tekmo taktično združila z ekipo Plavih vran. Kljub temu, da smo potovali skupaj, smo športno priznali premoč ekipe Plavih vran.

Zakaj se Ptičarijada začne on štirih zjutraj, ko ptice še spijo? Ne vse! Zato smo se že nekaj pred četrto zapodili na Gorjance, poslušat sove. Namesto sov smo tam srečali konkurenco. Ekipa Slokarjev in Ptičkarji so se že vračali v dolino. O sovah pa ne duha ne sluha. Odločili smo se, da nekaj časa še vztrajamo. 

Prvo gasilsko smo naredili v mesečini.

foto: Barbara Vidmar

Spremenili smo lokacijo in jo mahnili nekoliko nižje proti Miklavžu. Poteza se je pokazala za odlično. Še preden se je popolnoma zdanilo, se je takoj za taščicami oglasil koconogi čuk.

foto: Gregor Domanjko

Nato pa se je začelo. Kmalu je bilo na seznamu 17 vrst, predvsem gozdnih. Ko se je popolnoma zdanilo, smo se tudi mi odpravili v dolino. Na vznožju Gorjancev nam je uspelo najti tudi povodnega kosa.

Veselje je bilo tudi tokrat nepopisno.

Naslednja postaja je bilo Šentjernejsko polje.

Po Šentjernejskem polju so se podile različne vrste ščinkavcev in ostale stalne in seleče se vrste. Kmalu smo našli tudi velikega srakoperja in nad polji je zajadral rjavi lunj. In nato naslednje presenečenje - rjavi škarnik.

Po napornem štartu smo si v Zakrakovcu privoščili jutranjo kavo.

Nato smo odšli v Krakovski gozd poiskat manjkajoče žolne in detle. Pivko in zeleno žolno smo opazili že iz avta, ostale pa kasneje v gozdu.

foto: Gregor Domanjko

V pragozdu je bilo že precej tiho in mirno. Kljub temu smo na seznam dodali še dolgoprstega plezalčka. Presegli smo številko 50, naprej pa je šlo bolj počasi. Poznavanje domačega terena nam je olajšalo delo pri določenih vrstah. Tako smo mimogrede popisali kavke v Škocjanu.

foto: Gregor Domanjko

Naš zadnji adut so bili Zdravci. "Polovili" smo še nekaj vrst, ki bi morale že biti na seznamu; cikovt, črnoglavka,... in našli tudi nekaj tistih, po katere smo prišli - kozica in bičja trstnica.

Gregor Bernard. Željko Šalamun, Barbara Vidmar, Jani Vidmar, Dragana Stanojević, Mateja Jamnik, Gregor Domanjko, Mojca Podletnik
foto: Mojca Podletnik

Z izkupičkom smo bili kar zadovoljni, a na zmago nismo računali. Počasi smo zaključevali, saj se je čas za tekmo iztekal. Odločimo se za zadnjo terensko gasilsko. Nato pa smo 10 minut pred drugo opazili še jato hribskih škrjancev in na polju med pastiricami tudi kupčarja. In ravno ti dve ptici sta Plavim vranam prinesli drugo mesto s 67 vrstami, I. Dolenjska pa si je z 66 vrstami s Ptičkarji razdelila tretje mesto.

Skupno smo prevozili 92 km in jih kar nekaj tudi prehodili. Po tekmovalnem delu je sledilo druženje v gostilni Pri Pavletu v Zburah.

Povodni kos, rjavi lunj, rjavi škarnik, kozica, kupčar, hribski škrjanec.

I. Dolenjska je s 43 fotografiranimi pticami osvojila tretje mesto v fotografski disciplini. Pri fotografiranju seveda ne gre za posebne dosežke naravoslovne fotografije temveč za razpoznavno dokumentacijo vrste.

Zmago v obeh kategorijah si je zasluženo priborila Štajerska ekipa Štajerski woodcock-si (Dejan Bordjan, Alen Ploj, Jure Novak in Matej Gamser) s 77 zabeleženimi in 57 fotografiranimi vrstami. Skupno je bila zabeležena 101 vrsta, med katerimi nam jih je 73 uspelo tudi fotografirati.

Na koncu je Dare Fekonja poskrbel, da smo si od bliže ogledali velikega srakoperja, ki je v zahvalo za poziranje dobil barvne obročke.

Gostitelji smo z dogodkom zelo zadovoljni. Vreme nam je služilo, ptice so sodelovale, med ekipami pa je vel ravno pravšnji tekmovalni duh.